Kako pozorni ste na pravilni zapis besed na voščilnicah, čestitkah in podobnih besedilih? Nekaterim med vami je najpomembneje, da se ob prazniku nekdo spomni na vas, spet drugi ste pikolovsko naravnani tudi pri dobivanju voščil ter čestitk. Kdo med vami ima bolj prav?

Branje članka vam bo vzelo približno 2 minuti.

Če se že odločimo, da bomo nekomu voščili za praznik ali da bomo o praznikih pisali, se vsekakor spodobi, da je napisano besedilo pravilno tako z vsebinskega kot tudi slovničnega, pravopisnega, slogovnega in oblikovnega vidika. Tudi s tem namreč pokažemo spoštovanje do naslovnika.

Zapomnite si!

Imena praznikov pišemo z malo začetnico, vendar ima tudi to pravilo izjeme. Če si boste zapomnili izjeme, vam zapisovanje praznikov ne bo več povzročalo težav.

IZJEME pri zapisovanju praznikov:

Med izjeme sodijo imena praznikov, ki so izpeljana iz osebnih imen ali priimkov, na primer: Prešernov dan (priimek: Prešeren); Marijino vnebovzetje (osebno ime: Marija).

Imena drugih praznikov pišemo z malo začetnico, na primer: božič, novo leto, velika noč, prvi maj, dan državnosti, dan neodvisnosti in enotnosti, dan upora proti okupatorju.

Tudi ko gre za poimenovanje posebnih datumov uporabljamo malo začetnico, na primer: valentinovo, gregorjevo, jožefovo, štefanovo.

Zakaj nekateri še vedno vneto vztrajajo pri zapisovanju: Božič in Novo leto, kljub temu da imajo pravilo o zapisovanju praznikov v malem prstu?

Slovenski pravopis (SP) namreč dovoljuje zapis praznikov z veliko začetnico, če do njih gojite prav poseben odnos oziroma spoštovanje. Tako v resnici ni prav nič narobe, če nekomu voščite: Miren Božič in srečno Novo leto. 🙂